Tanzanit

Tanzanit je bil odkrit leta 1967, ko je masajski pastir Manuel d'Souza naletel na modre kristale pri kraju Merelani ob vznožju Kilimandžara v Tanzaniji. D'Souza je registriral štiri rudniška zahtevka; do leta 1969 je mineral identificiran kot transparentna sorta zoizita — mineral, ki je bil do takrat poznan le kot neprosojni kamen brez draguljarskih lastnosti.

Tiffany & Co. je kamen poimenoval "tanzanit" leta 1968 — ime, ki evocira skrivnostnost in eksotiko Afrike. Tanzanija je leta 1971 v sklopu nacionalizacije prevzela rudnik v državno last, kar je povzročilo zmedo in padec produkcije. Pozna 1980-ta so prinesla preveliko ponudbo in padec cen; leta 1998 so poplave ubile 100+ rudarjev, ki so bili ujeti pod zemljo. Po lažnih poročilih o financiranju Al Quaide leta 2002 se je comercializacija tanzanita ustavila za eno leto; preiskava je razkrila breztemelnost obtožb in leta 2003 so vzpostavili "Tanzanit protokole" za sledljivost.

Trikroizem (trichroism) je definirajuča lastnost tanzanita: gledano iz treh različnih osi kristal prikaže tri različne barve — modro, vijolično in bordo-rdeče (burgundy). Brusar določi, kateri od treh tonov bo dominanten v končnem kamnu. Najprestižnejša barva je intenzivna modro-vijolična z vidnim rdečkastim bleskom (»velvet blue«). Nižje kakovostni kamni so bledo vijolični ali sivi.

Edinstvena geologija: Tanzanit nastane samo v natančno določenih geokemičnih pogojih — kombinaciji suhovate metamorfnih kamnin, specifičnih mineralov in geografske lege. Geologi ocenjujejo, da bi ta geološka kombinacija na Zemlji nastala le enkrat — torej nahajališče ne bo nikoli ponovljeno ali odkrito drugje. Rudnik ima po ocenah še 10–30 let zalog.

Redkost in prihodnost: Tanzanit je 1000× redkejši od diamanta. Ker je rudnik edini na svetu in ima omejene zaloge, mnogi strokovnjaki predvidevajo, da bodo cene ob izčrpanju rudnika dramatično narasle. Nekateri ga imenujejo »generacijski kamen«.

Tanzanit in vijolično-modra barva: Tanzanit je pogosto zamenjujevan z modrim safirjem ali akvemarinom, a ima edinstveno vijolično-modri ton, ki ni pri nobenem drugem kamnu. Pod žarnico so vijolični odtenki bolj izraziti.

Certifikati: Za tanzanite GIA certifikat potrdila izvora (tanzanijski izvor je samoumeven, a laboratorij potrdi naravnost in odsotnost zdravljenja).

Tanzanit izvira izključno z območja 30 km² pri Merelani v Tanzaniji — edino znano najdišče na Zemlji. Ker je vir geografsko omejen, je tanzanit po GIA ocenjen kot redkejši od diamanta. Rudnik je razdeljen na sektorje; TGME (Tanzanite One) obvladuje največji komercialni sektor. Nekateri geologi ocenjujejo, da bodo obstoječe zalog pri tem tempu izkoriščanja izčrpane v 20–30 letih.

Tanzanit je dokaj mlad na draguljarskem trgu: od odkritja leta 1967 je minilo manj kot 60 let, preden je postal eden od petih najpriljubljenejših barvnih draguljev na svetu. 95 % modrih tanzanitov je termično zdravljenih — naravno modri so redka naravna posebnost.

Tanzanit je trikromatičen: pod različnimi koti seva modro, vijolično in rdečkasto barvo hkrati. Brusar mora natančno orientirati kamen, da izkoristi katero barvo bo prevladovala pri pogledu od zgoraj — modra je bolj iskana, a z vijolično se izgubi manj materiala.

Po GIA je tanzanit edini dragulj z vrednostjo, ki temelji na posedovanju izključno enega nahajališča. Če bi bilo najdeno novo nahajališče kje na svetu, bi to bistveno vplivalo na tržno ceno — obratno je pri diamantu, ki ima vire na vseh celinah.

Surovi tanzanit je tipično rjavo-rumene barve. Modra barva, za katero je znan, se razvije šele po termičnem zdravljenju pri 500–600°C. Naravno modri tanzaniti so obstajali, a so izjemno redki.