Turmalin

Španski konkvistadorji so v 16. stol. v Braziliji naleteli na zeleni turmalin in ga zamenjali za smaragd — ta napaka je trajala desetletja. Ime "turmalin" izhaja iz singaleške besede "toramali" (mešani dragulji), ki so jo nizozemski trgovci v 17. stol. uporabili za raznovrstne barvne kamne z Zeylana (Šrilanka).

Znanstveniki so turmalin prepoznali kot ločeno mineralsko vrsto šele v 19. stol., ko je razvoj mineralogije in kristalografije omogočil natančno razlikovanje.

Rudniki okrožja San Diego v Kaliforniji so bili v poznem 19. in zgodnjem 20. stol. osrednji dobavitelji turmalina kitajskemu dvoru — cesarska vdova Cixi je bila strastvena zbiralka rožnatega turmalina. Ko je leta 1912 padla dinastija Qing, je povpraševanje nenadoma prenehalo in rudniki so bankrotirali.

Paraíba turmalin je najprestižnejša sorta turmalina — električno neonsko modra ali modrozelena barva zahvaljujoč vsebnosti bakra (Cu) in mangana (Mn). Prvič odkrita leta 1989 v brazilski zvezni državi Paraíba s strani Heitorja Danta Barbose. Danes prihaja iz dveh virov: brazilske Paraíbe (redkejši, višje cene) in mozambiških rudnikov (bogatejša nahajaljev, dostopnejša cena). GIA certifikat specificira, ali je brazilski ali mozambiški izvor. Oba sta »Paraíba« po GIA definiciji (vsebnost bakra). Brazilski Paraíba dosega 10–100× višje cene na karat od smaragda.

Rubelit (Rubellite) je rdeča do roza sorta turmalina z intenzivno насično barvo. Razlika med rubelitom in »roza turmalinom«: rubelit ohrani rdečo barvo tako pri dnevni kot umetni svetlobi; navaden roza turmalin postane sivkast pri žarnici.

Indigolit je modra sorta (železo, mangan). Temno modri primerki so cenjeni; redki »Santa Maria blue« toni spominjajo na akvamarin. Modri turmalin je splošno redkejši od roza in zelenega.

Verdelit je zelena sorta turmalina (železo + krom). Krom-turmalin je intenzivno zelen, podoben smaragdu. Redki primerki iz Tanzanije in Afganistana dosegajo visoke cene.

Lubenica turmalin (Watermelon): Kristal je zelena zunaj, roza znotraj — razrez kristala vzdolžno razkrije ta vzorec. So izjemno atraktivni in cenjeni.

Bi-kolor turmalin: Dva ali več tonov v enem kamnu — npr. rumena-zelena, roza-zelena. Brusar mora orientirati kamen tako, da so barve pravilno pozicionirane.

Turmalin je eden najraznovrstnejših draguljev — pojavi se praktično v vsaki barvi. Skupna ponudba je relativno dobra, a posebne sorte so izjemno redke:
- Paraíba turmalin (bakrovi borsilicatni turmalin, neonska modro-zelena) iz Brazilije — eden najdragocenejših barvnih kamnov; nad 1 kt z intenzivno barvo dosega cene, primerljive z rubini
- Rubelit (intenzivno rdeč): ker mora barva ostati rdeča tudi pri žarnici (ne rožnata), je pristni rubelit redek
- Krom-turmalin iz Tanzanije in Kenije: intenzivno zeleni, pobarvani s kromom (kot smaragd), a z višjo jasnostjo

Brazilija (Minas Gerais) je vodilni vir; Afrika (Tanzanija, Nigerija, Mozambik) postaja vse pomembnejša.

Turmalin ima edinstveno lastnost, ki ga loči od večine draguljev: je pizoelektričen in pirzoelektričen — ko ga segrejemo ali stisnemo, nastane električni naboj na površini. Ta lastnost je bila znana že v 18. stol., ko so ga Nizozemci imenovali "asje-trekker" (prijemalnik pepela) — kamen je privabljal pepelne delce iz pipe, ko je bil segret ob ognju.

Paraíba turmalin iz Brazilije, odkrit leta 1987 po dolgoletnem kopanju Heitorja Diasom Barbelose v hribu stanje Paraíba, je bil od odkritja eden od najdragocenejših barvnih kamnov. Električna neonska barva je posledica bakra — edinstven pojav med turmalini.

Turmalin je eden redkih kamnov, ki raste v vse barve hkrati — "lubeničasti turmalin" kaže zeleno lupino in rdeče-rožnato notranjost pri rezanju vzdolžno, natanko kot lubenica.