Cirkon

Zirkon ima dolgo zgodovino v nakitu — po GIA CS je bil priljubljen v viktorijanskem nakitu 19. stol. in je doživljal "prenovljeno priljubljenost med informiranimi potrošniki". V 20. stol. ga je zasenčil kubični cirkonij (CZ — sintetični imitator diamanta), katerega podobno ime povzroča zmedo; mnogi kupci mislijo, da so to ista stvar, kar ni.

Ime "zirkon" izhaja iz arabske "zarqun" ali perzijske "zargun" (zlata barva) — prvotno se je nanašalo na rumenkasto-rjave primerke.

Zirkon je bil med prvimi kamni, pri katerih je bila izmerjena absolutna radiometrična starost z uranov-svinčevim (U-Pb) sistemom. Ta lastnost ga je naredila za nepogrešljivo orodje geologije — ne za nakitni trg, ampak za razumevanje geološke zgodovine Zemlje.

Zirkon ≠ kubični cirkonij (CZ): To je najpogostejša zmeda v gemologiji. Kubični cirkonij je umetno sintetizirani kamen (ZrO₂) brez naravnega ekvivalenta — v naravi ne obstaja. Naravni zirkon je starodaven mineral (ZrSiO₄). Razlika v vrednosti: naravni zirkon je premijum; CZ je cenena imitacija.

Optične lastnosti: Naravni zirkon je birefrengen (dvojno refrakcija) z zelo visokim lomnim količnikom (1,92–1,98) in disperzijo (0,039), ki je primerljiva z diamantom (0,044). Posledica: izjemna bleščavost in fire. Modri zirkon iz Kambodže (Cambodia Blue) je znan po izjemnem sijaaju, ki je pogosto primerjan z modrimi diamanti.

Metamiktizacija: Zirkon vsebuje sledi urana in torija, katerih razpad sčasoma poškoduje kristalno mrežo — tak zirkon je »metamikten« ali »low type«. Termično zdravljenje obnovi kristalino strukturo. Geologi uporabljajo to radioaktivno razpadanje za datiranje starosti kamna (U-Pb datiranje).

Cambodia Blue Zircon: Najcenjenejša sorta — intenzivno svetlomodra do modrikasto-zelena, iz pokrajine Ratanakiri v Kambodži. Naravna barva (ne tretirana) je redkost; večina modrih zirkonov je termično tretiranih. Odlična alternativa modremu safirju.

Brezbarven zirkon: Zgodovinska alternativa diamantu pred iznajdbo CZ. Ima odlično disperzijo — pri idealnem brušenju odlično posnema diamant. Strokovnjak ga loči z birefringentom (dvojni lomni koli en).

Zirkon je znan po svoji izjemni optični lastnosti — visok lomni količnik (1,92–1,98) in disperzija, primerljiva z diamantom (0,039 vs 0,044) — a je na trgu pogosto spregledan.

Modri zirkon ("Cambodia Blue") iz Kambodže in Tajske je eden najcenejših draguljev z diamantnim sijajem. Naravni modri je pridobljen s termičnim zdravljenjem rjavega zirkona. Naravni ne-zdravljeni zirkon v draguljarskih kakovostih je redkejši.

Zirkon je eden najstarejših mineralov na Zemlji — nekateri kristali iz Jack Hills v Avstraliji so stari 4,4 milijarde let (starejši od vseh kamnin na površju Zemlje). Taki kristali so gemiološko brezpomembni, a izjemno dragoceni za geokronologijo.

Zirkon in kubični cirkonij (CZ) sta pogosto zamenjana — a gre za povsem različni snovi. Zirkon je naravni mineral (ZrSiO₄), medtem ko je kubični cirkonij sintetični oksid cirkonija (ZrO₂), ki sploh ne vsebuje silikata. GIA CS eksplicitno opozarja na to pogosto zmedo.

Visoka dvojna refrakcija zirkona (birefringence) naredi pri fasetiranih kamnih vidne "podvojene robove" pri pogledu skozi kamen — to ni napaka, ampak diagnostično znamenje naravnega zirkona, ki ga loči od CZ in stekla.

Zirkon vsebuje sledove urana in torija, ki se z leti radioaktivno razpadajo in poškodujejo kristalno strukturo. Takšni "metamitni" zirkoni postanejo amorfni — nižja gostota, nižji lomni količnik. GIA CS opisuje to kot posebnost zirkonove mineralogije.